Grobnica Veneziani (Italo Svevo)

Grobnica Veneziani (Italo Svevo)

V kratkem odlomku z naslovom Smrt starejši avtobiografski protagonist svoji ženi prizna, da je vedno razmišljal o koncu, tudi ko je bil popolnoma zdrav: »Mogoče sem ravno njej zahvaljujoč imel nasmešek«.
Za Sveva smrt predstavlja obzorje smisla, edino v obstoju, ki bi bil sicer tako brez smisla, da bi bil, kot Dobri starec iz enega od njegovih drugih del, »v skušnjavi, da bi izkoristil kratko sedanjost, da si izruva tistih nekaj las, ki so mu ostali na deformirani glavi« (op.p.).