Glasba In Gledališče

»Grobnice mojih prednikov«
Gledališke in glasbene poti po pokopališču svete Ane

Pot med grobovi opernih skladateljev na tržaškem pokopališču svete Ane je pot, ki slavi spomin na umetnike, ki so zaznamovali glasbeno in gledališko zgodovino mesta. To potovanje med »grobovi mojih prednikov« se začne z grobnico družine Ricci, v kateri počivajo ostanki Federica Riccija, skladatelja neapeljskega rodu, ki je izbral Trst za svoj dom, in njegove matere Rachele. Federico in njegov brat Luigi, oba nadarjena glasbenika, sta bogatila tržaško glasbeno sceno v 19. stoletju z deli, kot sta Il colonnello (Poročnik, op.p.) in Il disertore per amore (Dezerter iz ljubezni, op.p.).
Če nadaljujemo, pridemo do grobnice družine Sinico, ki nas popelje v izrazito avtohtono dimenzijo. Francesco Sinico, kapelnik v cerkvi Santa Maria Maggiore, je ustanovil šolo za petje in se zavzemal za promocijo petja v mestnih šolah. Njegov sin Giuseppe je nadaljeval očetovo pedagoško delo in kot skladatelj pustil neizbrisen pečat v tržaški glasbeni tradiciji. Delo, ki je utrdilo njegov sloves, je Marinella, opera, ki je z vseh vidikov tržaško delo. Zadnji zborovski vložek, himna svetega Justa, se je v času renesanse nemudoma uveljavila kot tržaška himna.
Tretja postaja je grob Antonia Smareglie, znanega skladatelja, rojenega v Vodnjanu v Istri, ki v svojem življenju in umetniškem ustvarjanju vešče uporablja elemente multikulturnega Trsta. Smareglia, avtor del kot so Istrska poroka (op.p.) in Oceana, je živel med Dunajem, Milanom in Trstom ter sprejel evropsko poslanstvo, ki odraža mešanico narodov in kultur v mestu. Pot nadaljujemo do groba Eugenia Visnoviza, mladega pianista in skladatelja iz Trsta, ki je umrl prezgodaj, star le 26 let. Njegov nagrobnik, okrašen s podobo speče ženske z liro v roki, spominja na nežnost in tragedijo njegovega kratkega življenja. Visnoviz, avtor številnih kompozicij komorne glasbe in pesmi, pooseblja duha tržaške instrumentalne tradicije. Pot zaključuje grobnica družine Lovrich, kjer počiva Giorgio Strehler, eden največjih gledaliških režiserjev 20. stoletja. Strehler, rojen v Trstu, je oblikoval italijansko javno gledališče z ustanovitvijo gledališča Teatro piccolo (Malega gledališča, op.p.) v Milanu.
Njegov nagrobnik z napisom »Nosite s seboj zgled gledališke moralnosti za lepši in boljši svet«, je opomin za sedanjost in prihodnost.
Ta pot med grobovi svete Ane ni le potovanje po spominu, temveč tudi poklon umetniškemu in večkulturnemu bogastvu Trsta, mesta, ki je znalo sprejeti in ceniti talente različnih izvorov ter pustilo neizbrisen pečat v zgodovini opere in gledališča.