Katoliško pokopališče
Zgodovina in izvor
Maurizio Delbello, Valentina Albanese in Riccardo Cortigiano
Pokopališče sveta Ana ima bogato in zanimivo zgodovino, ki se začne v prvih letih 19. stoletja. Da bi jo bolje razumeli, se je treba poglobiti v zgodovinski in zakonodajni kontekst obdobja, v katerem je nastala. Od selitve mestnih pokopališč na ravnino sveta Ana, ki se je začela v 20. letih 19. stoletja, nadaljujemo z opisom zgodovine tega spominskega kraja, pri čemer se osredotočamo na upravne in administrativne vidike ter na spremembe, ki so se v dveh stoletjih zgodile: širitve in spremembe predpisov, namenjenih zagotavljanju učinkovite uprave v skladu s higienskimi in sanitarnimi normami, tudi v najbolj zapletenih obdobjih za upravljanje pokopov, kot so na primer vojne in ciklične epidemije.
Dostojno čaščenje pokojnih
Barbara Bigi, Paola Ugolini
Vprašanje novih pokopališč, predvsem katoliškega, pa tudi pokopališč drugih verskih skupnosti, ima dolge korenine in je bilo rešeno zahvaljujoč sinergiji med obalno vlado, državno oblastjo na tem območju, ki je bila pristojna za odločanje in splošne smernice, ter uradom mestnega sodnika – predstavnika lokalne oblasti, ki je bil pristojen za praktično, organizacijsko in finančno upravljanje. Pregled zgodovinskih predpisov, ki so urejali upravljanje katoliškega pokopališča sveta Ana, pokaže, kako so bili tudi v svetu pokojnih, podobno, kot v svetu živih, vsi upravni in upravljavski vidiki popolnoma urejeni s strogimi predpisi: ti so na primer za tri razrede pokopa predvidevali izdajo dovoljenja za izgradnjo pogrebnega spomenika in obveznost vzdrževanja s strani lastnika.
Pokopališče Sant'Anna v Trstu med 19. in 20. stoletjem.
Veličastni projekti in idejni natečaji
Claudia Crosera
Pokopališče sveta Ana, kraj umetnosti in spomina par excellence, med svojimi neštetimi grobovi še vedno skriva zgodbe, ki si dvesto let po njegovi ustanovitvi zaslužijo, da bi jih raziskali in poglobljeno proučili.
Prispevek arhitektov, inženirjev, kiparjev in celo slikarjev k njegovi izgradnji, širitvi, olepšavi z arhitekturnimi in dekorativnimi projekti ter pri načrtovanju velikopoteznih grobnih spomenikov je neusahljiv vir informacij in zgodb, ki jih še vedno nismo dodobra preučili.