Zgodovina in znanost: grobnice znanih oseb

Večni počitek.
Zgodovinski spomin in znanost

V IX. polju se nahaja grobnica Domenica Rossettija de Scanderja (1774–1842), ki je bil poleg tega, da je bil močno prisoten v javnem življenju, velik ljubitelj likovne umetnosti, literature, zgodovine in razsvetljeni mecen. V VIII.
polju se nahaja grobnica Carla de Marchesettija (1850–1926), direktorja tržaškega Mestnega naravoslovnega muzeja in strastnega raziskovalca tržaških gradov.
V VI. polju so pokopani ostanki nevropsihiatra Guglielma de Pastrovicha (1876–1927), direktorja tržaške psihiatrične bolnišnice.
Spomenik Pietru Kandlerju (1804–1872), ki se je posvečal študiju zgodovine Istre in glavnih krajev na tem območju, stoji ob stari kapeli rotunde na V. polju, kjer počiva Attilio Hortis (1850–1926), ki je bil mestni svetnik in poslanec v dunajskem parlamentu. Leta 1919 je bil imenovan za senatorja Kraljevine, kasneje pa je postal njen podpredsednik. Ostanki tako imenovanih karlistov, moških in žensk, ki so podpirali legitimno špansko dinastijo, počivajo v III. polju. V Trst so se naselili leta 1848, po neuspešnem poskusu Karla V., da bi prevzel naslov španskega kralja namesto Izabele II. burbonske.
Francesco Hermet (1811–1883), prav tako pokopan v III. polju, je ustanovil Društvo Tržačanov, katerega program je bil protinemški in avtonomističen.
Bil je tudi eden od ustanoviteljev Filharmonično-dramskega društva.
V IV. polju najdemo grobnico Josefa Ressla (1793–1857), ki je leta 1829 v Trstu uspešno uresničil svoj projekt uporabe propelerja za pogon plovil na parniku Civetta (Sova, op.p.).
Leta 1828 je v Trstu ustanovljen prvi botanični vrt, ki ga je ustanovil veliki farmacevt Bartolomeo Biasoletto (1793–1858), prav tako pokopan v IV. polju.
Tukaj počivata tudi Giuseppe Caprin (1843–1904), novinar, tiskar in založnik, ki je podpiral italijansko identiteto Trsta, ter Carlo Ucekar (1854–1902), človek in politik, ki so ga vsi ljubili in spoštovali, ki se je že v mladosti približal socialističnemu gibanju in ki je za krepitev delavskega razreda leta 1897 združil društva za medsebojno pomoč v Delavsko konfederacijo.
V XIV. polju se nahaja grob tržaškega orla, Goffreda de Banfielda (1890–1986), najuspešnejšega pilota avstrijske mornarice med prvo svetovno vojno, ki je bil odlikovan z vojaškim redom Marije Terezije. V istem polju je grob župana Giannija Bartolija (1900– 1973), ki so ga zaradi njegove občutljivosti imenovali solzasti Gianni (op.p.). Izvoljen na listi Krščanske demokracije se je soočil z usodo mesta, ujetega med Italijo in Jugoslavijo. V XV. polju leži grobnica fotografov Wulz, katerih zadnji dedinji sta bili sestri Wanda (1903–1984) in Marion (1905–1993).
V XXXIII. polju počivajo ostanki znanstvenice Margherite Hack (1922–2013), ki je bila redna profesorica na Univerzi v Trstu in direktorica Tržaškega astronomskega observatorija.