Žrtvovanje za domovino.
Grobnice in spomeniki padlim v obeh svetovnih konfliktih
Med potmi, ki se vijejo med zimzelenimi cipresami pokopališča sveta Ana, lahko izberemo tudi pot, ki nas popelje po poti, ki obiskovalca spomni na vse tiste, ki so svoje življenje izgubili v dveh največjih konfliktih 20. stoletja.
Pot, ki jo predlagamo, a nikakor ni izčrpna je tista, ki se od vhoda na pokopališče nadaljuje v smeri urinega kazalca, dokler ne pridemo do spomenika padlim v prvi svetovni vojni, dela arhitekta Carla Pollija, ki se dviga v vsej svoji veličini sredi južne rotunde (polje XIV, št. 68). Na več mestih so ohranjene grobnice spomina na tiste, ki so na različne načine žrtvovali svoje življenje za skupne ideale; izbrali smo le nekatere, ki so posebej reprezentativne, saj predstavljajo tako žrtvovanje za domovino, imajo pa tudi estetsko vrednost.
Franco Buri in Sergio Fonda Savio, čigar nagrobna stela je delo Mascherinija (polje III, ob zidu, razred III, št. 14), tako kot grob za žrtve, ki so padle med demonstracijami za tržaško italijansko 5. in 6. novembra 1953, 5. maja in 3. novembra 1945 ter 15. septembra 1947 (polje XIV, razred II, št. 7333).
Napis v kapeli družine Codermatz (polje XIV, III. Razred, št. 3198) spominja na žrtev alpskega poročnika Maria Codermatza, ki je leta 1941 umrl na prelazu Marda v Etiopiji, medtem ko na bližnjem polju XV grobnica družine Stuparich (rotunda, III. razred, št. 5615), trilit iz kraškega kamna, časti žrtev Carla Stuparicha in hrani tudi balvan, ki je na gori Cengio dolga leta bdel nad njegovimi posmrtnimi ostanki.
Antonella Cosenzi
