Grobnica Currò Psacharopulo

V mogočni edikuli, pritrjeni na obzidje, se nad podstavkom dviga spomenik družine Currò, narejen iz marmorja bardiglio in carrarskega marmorja ter okrašen z velikim reliefom, ob katerem stojita mogočna kipa: kip Upanja v obliki častečega angela in kip Usmiljenja v podobi ženske, ki ponuja skodelico otroku. Na vrhu visokega podstavka sedi prispodoba vere.
Grobnica je bila leta 1878 podeljena Rosariu Curròju (Acireale, 1813 – Trst, 1887), sicilijanskemu podjetniku, ki se je leta 1837 v iskanju boljšega življenja preselil v Trst. Italijanski kralj mu je podelil naziv baron.
Zelo je bil aktiven na področju dobrodelnosti. Eden od njegovih doprsnih kipov, delo Enrica Levija, se nahaja v atriju stavbe Itis. Spomenik, delo znanega genovskega kiparja Santa Varnija, avtorja številnih grobnic na pokopališču Staglieno v Genovi, je naročil Antonio Currò, Rosariev brat, leta 1870 in je bil prvotno namenjen pokopališču v Catanii. Leta 1878 ga je odkupil Rosario in ga postavil na tržaško pokopališče. Gre za izjemen primer v pokopališki kiparski umetnosti. Relief prikazuje družinsko srečanje, ki je potekalo 14. maja 1857 na slavju ob zlati poroki staršev naročnikov, Placida Curròja in Antonie Badalà. V gostem zaporedju petnajstih jasno upodobljenih likov – skoraj kot družinski portret, izklesan v kamnu – so upodobljeni otroci zakoncev: štirje sinovi s svojimi ženami in pet hčera, od katerih sta dve benediktinki.