POGREBNI SIMBOLI IN PRISPODOBE
Ilustriran glosar
Besedilo pripravila Claudia Crosera
Risbe Patrizia Loccardi
Slovar simbolov, ki se pojavljajo v pogrebni umetnosti, je orodje, namenjeno orientaciji na tem posebnem področju ikonografije, da bi olajšalo razumevanje figurativnega jezika monumentalnih pokopaliških kipov.
Ta ikonografski slovar bralca popelje v odkrivanje besedišča, ki je zelo razširjen na vseh krščanskih pokopališčih, skozi simbole in pomene klasične in verske inspiracije, značilne za ikonološko dediščino zahodne pogrebne umetnosti.
Svet pokopališč je namreč bogat s simboličnimi podobami, ki so jih kristjani v veliki meri prevzeli iz umetniške tradicije grško-rimske antike, reinterpretirane v luči svetih spisov, ki med vrsticami skrivajo skrite pomene in alegorična sporočila.
Med kamni spomenikov, ki so pogosto zaprašeni in jih je obrusil zob časa, se poleg svetih prizorov iz Stare in Nove zaveze pojavljajo tudi upodobitve simboličnih predmetov, živali, dreves, rastlin in rož, ki pripovedujejo, kako je pogrebna tradicija čaščenja mrtvih uporabljala figure in simbole iz davne preteklosti.
Ta majhen ilustrirani slovar je nastal prav zaradi potrebe po razumevanju pomena simbolov in ponujanju njihove pravilne interpretacije v pokopališkem kontekstu, tudi s pomočjo risb – kopij najpogostejših dekorativnih elementov, upodobljenih tudi na nagrobnikih katoliškega pokopališča sveta Ana.
Bibliografija
H. Biedemann, Enciclopedia dei simboli, Milano 1991
J. Hall, Dizionario dei soggetti e dei simboli nell'arte, Milano 1993
L. Debeni Soravito, Il giardino della memoria. Significato dell’elemento vegetale nel culto dei morti e nelle opere funerarie del Goriziano, Italia Nostra sezione di Gorizia, Gorizia 2003
Α (alfa) e Ω (omega)
Prva in zadnja črka grške abecede, ki v pogrebnem kontekstu simbolizirata boga kot začetek in konec vseh stvari.
ANGEL
Beseda angel izvira iz grškega ἄγγελος, kar pomeni glasnik, prinašalec sporočil. V starih vzhodnih religijah in grško-rimski kulturi so božji glasniki manifestacija božje volje, ta vloga pa se ohranja tudi v krščanski tradiciji. Angele je namreč ustvaril bog kot povsem duhovna bitja, to so njegovi služabniki in varuhi ljudi.
Angel, varuh človeške duše, ščiti pravične ali kaznuje tiste, ki delajo zlo. Prvi angel se v zgodnjekrščanski umetnosti pojavi kot mladenič brez kril, oblečen v preprosto tuniko; šele konec 4. stoletja se pojavi angel s krili.
BAKLA ali PLAMENICA
Prižgana bakla se nanaša na starodavno tradicijo pokopavanja pokojnikov ponoči ob svetlobi bakel: prižgana bakla je simbol življenja, ki gori.
DAVIDOVA ZVEZDA
Šesterokraka zvezda, sestavljena iz dveh prekrivajočih se trikotnikov, ki naj bi nastala iz alkimističnih simbolov štirih elementov (ignis/aqua/aer/terra – ogenj/voda/zrak/zemlja). Kralj Salomon, sin Davida in Batšebe, jo je uporabljal do svoje smrti za izganjanje demonov, zato so jo imenovali tudi Salomonov pečat ali Davidov ščit.
DREVO (glejte tudi RASTLINE)
V krščanski ikonografiji je drevo, ki je pozimi golo, spomladi in poleti pa polno listja, simbol življenjskega cikla, smrti in poznejšega vstajenja.
Zimzeleno drevo, priljubljeno na pokopališčih, je simbol nesmrtnosti.
FENIKS
Po starodavni tradiciji je feniks čudovita mitološka ptica, ki lahko živi do petsto let.
Ko je žival zaslutila, da se ji bliža konec, naj bi se ulegla na grmado, nato pa naj bi znova vstala iz pepela.
V krščanskem svetu je zato ta ptica simbol vstajenja.
GOLOBICA
Golobica, ki iz Noetove barke prinese oljčno vejico, je najbolj znan univerzalni simbol miru.
V pogrebnem kontekstu golobica postane simbol duše pokojnika ali večnega miru in je »ptica duše«, ki leti v raj.
LADJA
Simbol življenjske poti, v krščanskem svetu simbolizira cerkev, ki vernikom ponuja možnost, da se odpravijo proti pristanišču odrešitve. V antiki je bila povezana s Haronom, čolnarjem, ki je prevažal duše umrlih v onostranstvo.
LOBANJA
Simbol smrti, ki se v antiki ni pojavil, začne se pojavljati šele v srednjem veku. Gre za simbol, ki omogoča razmislek o smrti in o minljivosti tuzemskega življenja. Ko je upodobljena ob vznožju križa, namiguje na Adama in je simbol odrešitve.
LUČNICA
Simbol luči, s svojim ognjem predstavlja orodje, ki osvetli pot človeku v deželi senc, spominja se Kristusove luči, ki spremlja pokojnika proti raju.
KAČA
V krščanski pogrebni kulturi je kača poosebljenje greha, saj je povezana z biblijsko pripovedjo o Evini skušnjavi.
KERIKEJ (HERMESOVA PALICA)
Prvotno je šlo za palico z magičnimi lastnostmi, ki jo je Apolon podaril bogu Merkurju, glasniku bogov, da bi lahko nemoteno hodil povsod, in s katero je bog ločil dve boreči se kači, nato sta upodobljeni oviti okoli palice.
Kerikej tako postane orodje, ki loči pravično od nepravičnega, simbol zmage reda in razuma nad kaosom.
KOMPAS
Kompas, tradicionalni simbol geometrije in kozmičnega reda, lahko nakazuje poklic pokopanega in je običajno povezan z arhitektom ali pomorščakom.
Včasih se pojavi kot prostozidarski simbol, skupaj s sveto knjigo in kotnikom: s kompasom se riše kozmični krog, s kotnikom pa kvadrat.
KOTNIK
Orodje, ki se v arhitekturi uporablja za merjenje pravih kotov, zato simbol pravičnosti in poštenosti; simbol, ki se uporablja za identifikacijo arhitekta ali člana prostozidarstva.
KRILATA KROGLA
Krogla, simbol popolnosti in večnosti, ker nima ne začetka ne konca, predstavlja minljivost in bežnost časa.
KRISTUR PANTOKRATOR
Pantokrator dobesedno pomeni »gospodar vseh stvari«.
V krščanskem svetu predstavlja vsemogočnega Kristusa, upodobljenega do pasu, z desnico, ki blagoslavlja, in z levo roko, ki drži evangelij.
KRIŽ
Križ, simbol Kristusovega žrtvovanja in bolj splošno krščanske vere, je sestavljen iz dveh krakov (nosilnega kraka in prečnice), ki se križata pod pravim kotom; glede na različne kombinacije ločimo naslednje vrste:
LATINSKI KRIŽ
Ima pravokotna kraka, nosilni je daljši od prečnice; je najbolj razširjen, saj je po svetem Avguštinu tisti, na katerem so križali Kristusa
GRŠKI KRIŽ
Imenovan tudi kvadratni križ, ker ima kraka enake velikosti, ki se križata pravokotno, lahko ima različne zaključke krakov (zavit, pritrjen ...)
PATRIARHALNI KRIŽ
Križ z dvema prečnicama, zgornja je krajša.
TROPERESNI KRIŽ
Križ, katerega konice krakov so triperesni elementi, spominjajo na triperesno deteljico.
Imenujemo ga tudi križ svetega Mavricija.
PRAVOSLAVNI KRIŽ (ALI RUSKI KRIŽ)
Križ s tremi prečkami, od katerih sta zgornji dve pravokotni na navpičnico, spodnja pa je poševna.
MALTEŠKI KRIŽ (ALI KRIŽ SV. JANEZA)
Križ s konicami v obliki puščic, usmerjenimi proti sredini; imenuje se tako, ker je simbol viteškega reda Malteških vitezov.
LOPATASTI KRIŽ
Grški križ, katerega kraki se končajo v trikotniku.
KRIZMON
Gre za monogram, sestavljen iz prvih dveh črk imena Kristusa (Χρῆστος, Christos v grščini), in sicer iz grških črk Χ (Hi) in P (Rho), ki sta običajno prepleteni in pogosto vstavljeni v krog, lovorjev venec, simbol zmage, ali kačo, ki se grize v rep (uroboros), simbol cikličnosti časa, ki je večni in nima konca.
Krščanski monogram, ki se kot simbol vere uporablja že od časov prvih kristjanov, označuje Kristusa kot začetek in konec vseh stvari in se v tem smislu pogosto povezuje s črkami A in Ω.
Simbol je obstajal že pred krščanstvom in je predstavljal okrajšavo grškega pridevnika χρηστός, ki pomeni dober, ugoden, zato se je uporabljal kot simbol dobrega znamenja.
METULJ
Metulj, ki se izleže iz kokona, je simbol duše (v grščini ψυχή - psychè - pomeni metulj), ki ob smrti zapusti telo.
V krščanskem svetu je to simbol vstale človeške duše.
Trije razvojni stadiji metulja – ličinka, buba, metulj – predstavljajo tri življenjska obdobja človeka: življenje, smrt in vstajenje.
OBELISK
Kvadratni kamniti steber, ki je že od starega Egipta imel pomemben simboličen pomen, povezan s soncem, plodnostjo in smrtjo: v prvi sveti obelisk naj bi padli prvi sončni žarki v času stvarjenja sveta.
OBRNJENA BAKLA
V pogrebni skulpturi je že v antiki simbolizirala smrt, saj je predstavljala ogenj življenja, ki ugasne, ko se bakla prevrne.
OKO
Starodavni simbol božjega očeta, preden je dobil človeško obliko. Od šestnajstega stoletja naprej se pojavlja v trikotniku in tako namiguje na sveto trojico. V krščanskem svetu je božje oko kronano s sončnimi žarki, postane simbol vsemogočnega neba.
PELIKAN
Podoba pelikana, ki si z kljunom raztrga prsi, izvira iz srednjeveškega prepričanja, da se ptica raztrga, da bi s krvjo nahranila svoje mladiče. V krščanskem svetu se to smatra za simbol Kristusovega žrtvovanja na križu, s katerim je rešil človeštvo.
PES
Pes je žival, ki pooseblja zvestobo in skrb in je včasih upodobljen v bližini grobov kot varuh v onostranstvu.
PEŠČENA URA
Peščene ali vodne ure, ki so jih uporabljali v antiki, so simbol neizogibnega minevanja časa in minljivosti človeškega življenja.
V pogrebnem kontekstu je peščena ura pogosto prikazana s krili, krila pa še bolj izrazito predstavljajo hitrost, s katero se zdi, da čas beži, kot opozarja moto »tempus fugit«.
PLAMEN
Ognjeni plamen je simbol odrešitve, razjasnitve in očiščenja ter spominja na ogenj Svetega Duha.
POGREBNI DUH
Krilata moška figura, ki se je pojavila že v antiki, ponovno se je začela pojavljati od konca 18. stoletja; včasih nadomešča angela pri žalovanju za pokojnim.
Rimska mitologija pravi, da naj bi pogrebni duh spremljal življenje vsakega človeka in naj bi bil glas njegove vesti.
POKOP
Praksa pokopavanja pokojnikov pod zemljo. Termin izvira iz latinščine, »in-humus«, kar dobesedno pomeni »v zemlji«.
POKOPALIŠČE
Izraz pokopališče izhaja iz grškega glagola ά (kar pomeni spati) in simbolizira kraj, kjer so pokopani mrtvi, torej tisti, ki spijo v pričakovanju vstajenja.
S krščanstvom se tako preseže starodavni in poganski pojem nekropole kot »mesta mrtvih« in pride do pojma začasnega spanja na pokopališču kot kraju, kjer pokojniki počivajo v pričakovanju sodnega dne.
PRELOMLJEN STEBER
V preteklosti je bil steber verski simbol, ki je predstavljal moč in trdnost duha.
V simboliki pokopališča je steber pogosto upodobljen kot zlomljen in predstavlja konec življenja, ki ga je smrt nenadoma ali prezgodaj prekinila.
RASTLINE
Rastlina je simbolični okrasek krajev molitve in bolečine.
BRŠLJAN
V antiki je bil bršljan, ki se je uporabljal tudi na vzhodu, rastlina, ki je ovijala Dionizijevo palico in simbolizirala zvestobo in večno življenje. V krščanski dobi je ta zimzelena rastlina postala simbol nesmrtnosti duše po smrti telesa in vstajenja.
CIPRESA
Po Ovidiju (Metamorfoze) je živel fant po imenu Kiparis; potem ko je nehote s svojo puščico ubil jelena, s katerim je živel, in se bogovom zaobljubil, da bo za vedno jokal, ga je Apolon spremenili v drevo, ki se od takrat imenuje cipresa. Zato se ciprese sadijo ob grobovih, postale so simbol žalovanja, neutolažljive bolečine, posvečene podzemnim božanstvom. Cipresa, ki je zimzelena in ima koreninski sistem, ki se širi navzdol, je vedno veljala za posebej primerno drevo za pokopališča.
HRAST
Dolgoživo drevo, simbol trdnosti. V latinščini se je imenoval »robur«, kar pomeni moč. Na pokopališču je hrast simbol moči, medtem ko so njegovi listi in veje, spletene v krone, simbol moči in duhovne globine.
LOVOR
Po Ovidiju (Metamorfoze) naj bi preko Dafnine preobrazbe lovor postal sveti grm boga Apolona in simbol slave in zmag.
Lovorjevi listi so zaradi svoje zimzelene narave povezani s pojmom nesmrtnosti in so zato postali simbol večnega življenja, natančneje novega življenja po prihodu Odrešenika.
OLJKA
V poganskem svetu se je povezovala z boginjo Minervo, boginjo modrosti in umetnosti. Kasneje je postala simbol miru in soglasja, združitve boga in ljudi.
PALMA
Že v antiki je bila palma simbol svetlobe in zmage, tako da so jo Rimljani nosili v zmagoslavnih sprevodih kot simbol vojaške zmage. V krščanskem svetu je palma postala simbol zmage Kristusove vere nad smrtjo. Palma, simbol Velikonočnega praznika in Jezusovega prihoda v Jeruzalem, postane atribut svetih mučencev.
TISA
Zimzeleno drevo, z ozkimi, ploščatimi, temno zelenimi listi in rdečimi jagodami. Je strupena rastlina in mrda zato povezana s smrtjo.
TOPOL
Had, bog podzemlja, je nimfo Leuce, ki je bila smrtnica, spremenil v topol in jo postavil na vhod v podzemlje; topol je zato na splošno povezan s posmrtnim življenjem, bolečino, žrtvovanjem in solzami. To pogrebno drevo predstavlja regresivne sile narave: spomin bolj kot upanje, pretekli čas bolj kot prihodnost.
REKA
Vodni tok in z njim reka je simbol plodnosti, obnove in očiščenja: njen tok je povezan z življenjem in smrtjo.
RIBA
Riba je najstarejši simbol, ki kristjanom predstavlja Kristusa.
V grščini je - Ichthys (kar pomeni riba) akronim za izraz: »Jezus Kristus, Božji Sin, Odrešenik« (Jezus = 'Ιησοῦς (Iesoùs) – Kristus = Χρῆστος (Christòs) – Sin = Υιός (Hyiòs) – Božji = Θεoῦ (Theou) – Odrešenik = Σωτήρ (Sotér)
ROŽE
So simbol minljive lepote in hkrati minljivosti.
V pogrebnem kontekstu cvet, ki zacveti in ovene, simbolizira življenjski cikel od rojstva do smrti in priklicuje podobo cvetočega rajskega vrta.
IRIS
V pogrebni umetnosti je iris roža, ki predstavlja upanje in modrost, simbola ponovnega vstajenja.
Njeno ime v grščini pomeni mavrico in predstavlja združitev človeka in boga.
LILIJA
V antiki je bila simbol svetlobe.
V krščanstvu postane simbol čistosti in deviškosti, zato se povezuje z Devico Marijo v prizoru oznanjenja.
MAK
Minljivi cvet, z uspavalnimi lastnostmi, ki simbolizira moč spanja in pozabe, ki zajame človeka po smrti.
V antiki je bil atribut Hipnosa, grškega boga spanja.
V pogrebnem svetu je upodobljen tako cvet v polnem razcvetu, pa tudi v svoji vegetativni fazi kapsule, običajno v skupinah po tri.
VRTNICA
Je simbol ljubezni, ki preživi smrt in simbol ponovnega rojstva.
Njena popolna, a minljiva lepota, spominja na smrt, njeni trni pa so prispodoba za trpljenje in življenjske bolečine.
SALOMONOV VOZEL
Okrasni simbol, ki ga najdemo tako na sinagogah kot tudi na paleokrščanskih cerkvah. Ker je sestavljena iz dveh prepletenih obročev, predstavlja globoko združitev božanskega in človeškega ter je simbol zaveze, zlasti med zemljo in nebom. Vozel je tudi simbol za navidezno nerešljivo uganko, ki jo je lahko razvozlal le modri kralj Salomon.
SARKOFAG
Izvira iz grškega σαρκοφάγος (ki jé, porablja meso), ki se je prvotno nanašal na apnenec, ki naj bi imel lastnost, da hitro porabi trupla.
Izraz označuje grobne urne iz kamna, lesa, gline ali kovine, večinoma monumentalne, okrašene z reliefi ali visokimi reliefi.
SEDMERORAMNI SVEČNIK (MENORA)
Sedmeroramni svečnik, menora v judovski religiji, je bil prvotno namenjen držanju oljnih svetilk, ki so jih kasneje nadomestile voščene sveče.
Menora je s sedmimi svečami simbolizirala sedem dni božjega ustvarjanja in sedem planetov.
Od srednjeveške umetnosti naprej gre za simbol judovstva in se pogosto uporablja kot okrasni element tako v sinagogah kot na grobovih.
SEŽIG
Pogrebni obred antičnega izvora, ki je vključeval sežig trupla pokojnika, katerega pepel je bil shranjen v pogrebni urni.
Ta obred, ki je bil v antiki zelo razširjen, je bil pod vplivom krščanstva opuščen, saj je to predvidevalo pokop mrtvih v pričakovanju vstajenja teles na sodni dan.
SIDRO
Stari krščanski simbol upanja; sidro, ki ladji zagotavlja stabilnost in varnost, je postalo simbol vere in upanja, tudi zaradi svoje oblike, ki spominja na križ.
ŠKOLJKA
Ambivalentni simbol, ki je že od antike povezan z rojstvom, v pogrebnem kontekstu pa postane aluzija na grob, ki sprejme človeka pred vstajenjem.
Povezana je torej z odrešitvijo in novim življenjem, ki sledi obnovi in spokoritvi, jasno se sklicuje na temo smrti in vstajenja.
SMRT
Je dogodek, ki zaznamuje konec vsega, kar obstaja; za kristjane je to trenutek prehoda, ki vodi v onostranstvo. Običajno je upodobljena kot okostnjak, odet v plašč, s srpom in peščeno uro, ki sta atributa Časa; v pogrebni kiparski umetnosti je pogosto upodobljena kot lobanja, včasih s krili.
SOVA
Simbol boginje Atene, nočna žival, povezana z luno: simbolizira modrost in budnost ter pooseblja noč in spanje.
SRP
Atribut Saturna in časa, srp, ki ga drži okostnjak, je najbolj znan simbol smrti, namiguje na žetev in se tako nanaša na konec življenja, ki lahko, kot zamah srpa na žitnem polju, brez razlike prizadene vsa živa bitja.
ŠTORKLJA
Ptica selivka, simbol dolgoživosti in dobrih želja, domneva se, da štorklja, tako kot ibis in čaplja, ubija kače, zato v krščanski simboliki te postanejo živali, ki premagujejo zlo in greh.
URNA
Velika vaza, ki izhaja iz grške tradicije, z zaobljenim telesom in kratkim, širokim vratom. Služi shranjevanju pepela pokojnikov po kremaciji. Če je upodobljena pokrita z draperijo, simbolizira žalovanje.
UROBOROS
Kača, ki se grize v rep in tvori krog, simbol večnosti vesolja, večnega vračanja, smrti in ponovnega rojstva.
VLADARSKO JABOLKO
Globus, nad katerim je križ, ki ga običajno podpira Kristus, predstavlja moč nad vsemi verujočimi, ki ga podpirajo.
VRATA
So simbol prehoda med dvema svetovoma, med zemeljskim svetom in nebom, med znanim in neznanim. Predstavljajo prehod, ki nam omogoča vstop in izstop iz enega kraja v drugega.