Grobnica Burgstaller-Bidischini

Dovoljenje plemiški družini de Burgstaller-Bidischini za uporabo prostora pod monumentalnim obokom za postavitev veličastnega groba v spomin na svojo družino sega v leto 1860, natančneje na dan 10. marec (Arhiv Acegas APsAmga).
Na grobnici je pred mogočno piramidno stelo sarkofag, proti kateremu se počasi in žalostno po stopnicah vzpenja angelska figura z dolgimi lasmi, oblečena v dolgo tuniko, ki milostno izteza roko, da bi na grob položila venec cvetja.
Vincenzo de Drago v svojem delu Passeggiata alle tombe (Sprehod po grobovih, op.p.) iz leta 1870 to kapelico omeni, pove, da nima »ne spomenika ne nagrobnika« in s tem namigne, da grobnica najbrž še ni bila izročena naročniku.
Šele po nedavni obnovi, ki je ponovno razkrila tudi sijaj ograje in kovanih svetilk, je na marmornem podstavku prišel na dan podpis kiparja Giovannija Marina [G. Marin], zelo dejavnega tržaškega kiparja, tudi na področju pogrebnih spomenikov, zahvaljujoč sodelovanju s stricem Luigijem Contijem - ta ga je verjetno že konec 19. stoletja uvedel v proizvodnjo pokopaliških spomenikov.
Grobnica, verjetno izdelana v prvem desetletju novega stoletja, kaže podobnosti s simbolističnim delom Leonarda Bistolfija, kar se kaže v eterični izčiščenosti oblik angela in v skrbno izdelanih podrobnostih draperije tunike, cvetja, čevljev in perja na dolgih, skoraj okornih krilih.